Čisto vsako leto, ko ribnik poledeni, nas čaka čiščenje ribnika, ker drevesa in grmi zrastejo in je potrebno veje porezati. Ribnik je sicer od očita, a da se ne matra preveč sam, mu vsako leto pomagam. Lani sem pozabil na zaščitne rokavice in sem delal brez njih, moje roke so bile na koncu tako porezane, poškodovane, da so me pekle kar nekaj dni.
Moj oče je takšen, da on ne pove par dni prej, da bo potrebno nekaj narediti, on pokliče tako na hitro in v tistem trenutku mu moraš iti pomagati, seveda sem lani pozabil zaščitne rokavice, kdo pa ne bi. A letos sem jih imel v avtu, tako da so bile vedno pripravljene. Letos naju je čakalo grdo delo, kajti led ni bil tako močan in trd in bala sva se, da e bi padla v vodo, jaz sem tako veje vlekel od daleč in rezati sva jih morala kar nekaj po delih, kajti drugače nama ne bi uspelo. Bil je preklemansko mrzel dan, letos me niso zaščitne rokavice ščitile samo pred poškodbami, ampak tudi pred mrazom, ne vem kako bi bilo, če jih ne bi imel, po moje ne bi mogel delati, ker bi se mi sigurno zanohtalo.
Očistila sva čisto vse, delala pa sva skoraj od jutra do večera, vmes sva samo šla na kosilo domov, ki ga je pripravila mama. No, seveda jaz kot jaz, sem zaščitne rokavice pozabil pri mami, ko sva jedla. Oče me ni hotel peljati nazaj in na koncu sem vseeno dve uri delal brez njih. Ne morem vam povedati, kako je mene na zeblo, nisem več čutil prstov, ta očetova trma mi gre včasih pošteno na živce, posebej takrat, ko trpi zdravje, tako težko bi mu bilo, če bi obrnil avto in jaz bi si lahko vzel zaščitne rokavice, da me ne bi tako zeblo.