Že v osnovni šoli me je zelo zanimala biologija. Ko smo začeli jemati človeško telo, so me najbolj zanimale kosti in sklepi. Če se prav spomnim, je bilo to nekje v 4. ali 5. razredu. Imeli smo super učiteljico, ali pa se je samo meni zdelo, ker sem oboževala ta predmet.
Spomnim se, da smo nekje sredi šolskega leta začeli jemati človeško telo. Že v nižjih razredih smo se pogovarjali o prebavi, dihalih, skeletu, nekaj malega o razmnoževanju. Takrat pa je prišlo na vrsto spoznavanje človeškega telesa malo bolj podrobno. Prišli smo tudi do skeleta, zakaj je pomemben in kaj vse ga sestavlja. Učiteljica je začela naštevati koliko kosti ima človeško telo:
Ampak te se delijo še na manjše kosti in odrasel človek jih ima kar 207 v odrasli dobi. Še bolj me je presenetilo dejstvo, da jih imajo otroci okoli 308. Kako je to mogoče? Zakaj jih imajo otroci toliko več? Učiteljica nam je za nalogo naročila, da malo povprašamo doma, ali pobrskamo po knjigah. Starša seveda nista vedela, ker nista iz zdravstvene stroke, in odkar so se oni to učili v šoli, je minilo že kar veliko časa. Prav tako babi in deli. Računalnikov nismo imeli, v knjigah je pa bilo navedeno samo število in imena kosti pri človeku. Razočarana, ker nisem dobila pravega odgovora, sem se odpravila naslednji dan v šolo.
Veliko sošolcev tudi ni našlo pravega odgovora. Imeli pa smo sošolca od katerega mami in ati delata v Zdravstvenem domu. Povedal je, da so pri otroku kosti še nerazvite, povezane s hrustanci ali celo hrustančne in jih je več, saj se v odrasli dobi nekatere zrastejo skupaj in jih je zato manj.