Čakam na zeleno luč za odstranjevanje znamenj, ki jih imam na hrbtu
Kar naenkrat sem opazila, da se je eno moje znamenje na hrbtu bistveno povečalo in sem se odločila za odstranjevanje znamenj, ker ni več osamljen primer motečega znamenja. Najprej bom vsekakor preverila, če ej vse v redu z njim, da ni morda kaj drugega. Res pa je, da je to znamenje na hrbtu in ga res ne spremljam redno.
Ko sem odšla na pregled, me je seveda čakal test, da se izloči možnost, ki bi napeljevala k temu, da je znamenje rakavo in šele po tem se lahko pogovarjamo o tem, da se odstranjevanje znamenj, lahko začne. Precej neprijetna situacija, saj me takšno čakanje najbolj moti. Kakorkoli se trudim, da se me ne bi dotaknil dvom in strah, mi ne uspe popolnoma, saj dokler ne dobim izvidov, obstajata obe možnosti.
Ko sem zaključila, sem seveda odšla na kavo s prijateljic, a se malce zamotim. Nisem ji povedala, da me čaka odstranjevanje znamenj in da čakam na izvide, ki mi bodo potrdili, da so znamenja zdrava. Ali pa nasprotno. Upam, da prvo seveda, ker ne bi rada imela kakšno trdovratno nadlogo za rešiti ta trenutek. Počutim se sicer dobro, okoli znamenja ne čutim nič in tudi nobeno vnetje se ne vidi. V teoriji bi lahko rekla, da ni nič narobe. Ampak to je za zdaj le teorija.
Na kavi sem bila kar dolgo časa in prav prijetno je bilo. Vreme je bilo ravno pravo, temperatura ni bila previsoka, na nebu je bilo nekaj oblačkov in tema pogovora je bila nekaj popolnoma drugega. Vse je bilo enostavno idealno za to, kar sem potrebovala tisti trenutek, da lahko pozabim na čakanje izvida. Še vmes sem se spomnila, da bi bilo dobro iti v trgovino, ki je blizu po zelišča, saj mi jih počasi zmanjkuje. To je vsekakor bolje kakor pa razmišljanje o tem ali bo odstranjevanje znamenj potekalo normalno.
